top of page

LEBAKA LA GO KGAOTSA MODIKOLOGO WA GO HLAPA GA BASADI (MENOPAUSE)

LEBAKA LA GO KGAOTSA MODIKOLOGO WA BASAI KE ENG?

Ke phetogo ya go tsena lebakeng la go kgaotsa ga modikologo wa go hlapa ga basadi. Go bangwe basadi e ka iponagatsa ka bo nako pele ga dingwaga tse 40. Ke (premature menopause)

 

Ena eka bakwa ke:

  • Go goga motsoko

  • Histori ya lelapa

  • Bolwetse jwa gowa

  • Go hloka pelegi

  • Malwetse jaaka kankere

 

Nako ya go fetogela ga lebaka la go kgaotsa modikologo wa go hlapa ga basadi (perimenopause)

 

Lebaka la go kgaotsa modikologo wa go hlapa ga basadi ka morago ga lebaka le le tlwaelegileng (Late-onset menopause)

 

DIKAI TSA YONA:

  • Mmele o mo kima

  • Go ba le bana ba ba bedi goba le go feta

  • Palo ya ko godimo thata ya bana

MATHATA A TSA KALAFI YA HORMONE

  • Bolwetse jwa pelo

  • Go swa mhuma (stroke)

  • Lethole la madi

  • Kankere ya mabele

 

DIKAI TSA LEBAKA LA GO KGAOTSA MODIKOLOGO WA GO HLAPA GA BASADI

  • Go emisa ga pelegi

  • Go hlapa le ka nako e sa tlwaelegang

  • Go se iketle mo go tlwaelegileng (hot flushes)

  • Go tlhorega boroko

  • Go fetoga ga seemo jaaka komelelo ya ditho tsa bosadi

  • Go sha ga methapo nako nngwe le nngwe

  • Go opiwa ke tlhogo

  • Go fetoga ga maikutlo

  • Go se be le maikutlo a thobalano

  • Marapo a nna bokoa

  • Go ba mo kima ka lebaka la gore dijo di silega ka bonya

  • Komelelo ya matlho mme a baba

  • Go sesefala ga moriri

  • Malokololo a nna botlhoko

MATHATA A LEBAKA LA GO KGAOTSA GA MODIKOLOGO WA GO HLAPA GA BASADI

  • Bolwetse jo bo sa lemotshegeng jo bo bo bakang bokoa jwa marapo

  • Bosenaboithibo jwa motlhapo ka lebaka la phetogo ya go kgaotsa ga go hlapa mme go latela motlhapo wa go itswela fela le ge o tshega

  • Go ba mo kima gonne mala ga a sile sentle.

  • Mathata a bolwetse jwa pelo gonne di-oestrogen hormone di ya fokotsega.

  • Mathata a kotsi ya bolwetse jwa pelo.

TSELA YA GO FETOLA BOEMO JWA SEEMO KA KATLEGO

  • Go fedisa go goga motsoko go thibela bolwetse jwa pelo

  • Go ikatisa go fedisa seemo sa maikutlo

  • Go tlogela go nwa bojalwa gonne go tlisa go huhuba

  • Go ja dijo tse phepa mme o fokotse nama le dijo tsa ko marekisetsong a dijo.

  • Etela ngaka mme a tlhatlhobe kgatelelo ya madi le boemo jwa bitamine D (bone density)

  • Buwa le ngaka ka ga dihlare tsa go alafa di-hormone

  • Apara diaparo tse di swanetsego boemo jwa meso

  • Le gae la gago le be le mowa o lekaneng goba obe le sefetlhamowa

  • Ikatise ka mekgwa e fapanego

  • Buwa le ngaka ka go nwa dipilisi tsa calcium.

bottom of page